0
[postlink]http://oflajn.blogspot.com/2009/09/orozje.html[/postlink]

Doncha: Pozdravljeni, dragi bralci. Živimo v svetu, kjer se vsako sekundo pripeti kakšna nezgoda, nekdo nekoga napade, nekdo izvrši teroristični napad, vsake tri sekunde se zgodi na svetu eden izmed ropov itd. In mi se počutimo varne?

Če bi vas vprašala, kaj se dogaja po svetu, mi sigurno ne bi odgovorili, da se vsakih nekaj sekund rodi nov otrok, da imamo toliko in toliko srečnih družin, da je toliko in toliko parov na romantični večerji, ali da je letos 609543 ljudi odšlo s prijatelji taborit za nekaj dni… Povedali bi mi, da vsake 3,6 sekunde ugasne ena človeška duša, da se vsake pet minut zaleti 10 avtomobilov, da se na dan skrega vsaj 5000 parov. Svet, katerega asociacija nanese na negativnosti, ki so po večini edine, ki nas soočijo z oddaljeno Indijo, Avstralijo, Afriko. In po vseh teh podatkih se počutimo varne?

Tako sva se s 100jkom začela spraševati glede proste prodaje orožja in posledic, ki jih to prinese. Ženske se verjetno pogosteje počutimo ogrožene, zato jih ni malo, ki v torbicah nosijo solzilce ali se udeležujejo tečaja samoobrambe. Sicer si ne predstavljam, kako je živeti v kakšnem velemestu, kjer se vsake tri minute zgodi kakšen rop, posilstvo ali drugačen napad, zato tudi ne morem presoditi, kakšna je stopnja občutka ogroženosti. Zagotovo pa se ni prijetno zvečer vračati po prazni ulici sam domov. Torej, orožje: da ali ne? Osebno sem bolj za NE. Namreč obstaja še mnogo drugih tehnik, s katerimi se je »na varnejši« način možno ubraniti nepridipravu. »Na varnejši« pravim zato, ker ste verjetno že v kakšnem filmu ali pa kje drugje videli povprečno žensko streljati. To pa gre nekako tako: Pištolo potegneš iz torbice, jo po možnosti prav obrneš, poiščeš petelina, zapreš oči, pritisneš ter upaš, da naprava vsebuje metek. Kakšne so možnosti, da ne boš zadel človeka, ki se sprehaja nekje v ozadju ali v najhujšem primeru sam sebe? No, sicer je bil to res najbolj skrajni primer od najskrajnejših, pa vseeno. Kljub temu, da bi človeka, ki te napade, ubila v samoobrambi, se mi zdi, da se nekako še dolgo ne bi mogla znebiti grenkega občutka, da sem dejansko nekoga ubila. Sicer bi mi pištola verjetno dajala občutek varnosti, a bi me hkrati plašilo dejstvo, da imaš z njo lahko tudi probleme. Če ne drugega, si v ulici takoj eden izmed osumljencev, ko najdejo ustreljenega soseda. In, ko bi na koncu leta potegnili črto glede umorjenih ljudi, bi ob prosti prodaji orožja lahko ugotovili, da je graf le-tega strmo narastel. Prodajalci že ne bi gledali ali orožje prodajajo nemočni ženski ali neusmiljenemu ubijalcu. In ko samoobramba ne bi pomenila več pritisniti petelina, ko se nekdo vrže nate, temveč bi postala izgovor… potem bi bili zopet tam: kje je pravica, kaj resnica. Je umrl nedolžen človek ali le mladostnik, ki je za svojo mamo, pri sosedi hotel ukrasti, za 20eurov vrednega, vrtnega palčka.


100jko: »Ko bom velik, bom imel pištolo!« Ste gledali kdaj kak film v katerem se je zgodila grozna nesreča ali kakšna naravna katastrofa? Seveda ste. Ljudje razbijajo avte, ropajo trgovine, drug drugem odpirajo lobanje in še mnoge grozne stvari. Prav tako se v vsakem takem filmu pojavi kakšna čisto nemočna družinica, ki poskuša preživeti. Ponavadi je že mož mrtev, ker je svoje zadnje moči zapravil zato, da je rešil družino. No ja, če bi imel doma kakšen AK-47 ali pa vsaj kako pištolco, bi bil mogoče še živ. Se ne strinjate? Še en primer: Družina spi v drugem nadstropju svoje prelepe hišice z belo ograjo. Tresk tresk! Nekaj zaropota. Mož se zbudi in zagrabi tisti ameriški bat ter pogumno odhiti po stopnicah dol. Tam seveda zaloti dva, v črno oblečena, roparja,ki kradeta nakit njegove žene. Mož bo najverjetneje skočil izza vogala in z groznim glasom grozil nepridiparavoma naj odideta. V večini primerov bi se lopova hitro pobrala. Toda obstaja možnost, da bi se odločila spopasti z možem. Ker sta dva, bi bila verjetno močnejša (saj ni vsak moški HULK) in bi tako premagala ubogega moškega. A ne bi bilo lepše v takem primeru spet imeti majhno pištolio? Mislite, da bi ropar brez pištole poskusil kaj? Dvomim. Toda kaj, če bi tudi roparja bila oborožena? Kaj potem? Ja ne vem, nisem Dani (iz Danijevih zvezd), da bi znal napovedat, vem le, da bi bil vsekakor v boljši pogajalski poziciji s pištolo v roki. A se ne strinjate? Kljub temu, da bi imel pištolo pa sem proti temu, da bi bila prodaja orožja v Sloveniji zakonita. Moramo si priznati, Slovenci in orožje nismo preveč kompatibilni. Vsake toliko slišimo, da kakšen lovec slučajno ustreli svojega brata lovca (seveda so vsi lovci podobni jelenom) ali pa kako kakšen deček v igri ustreli prijatelja z očetovo pištolo. Da o zračnih puškah sploh ne govorim. Poznam kakšnih 5 ljudi, ki je ustrelilo sebe ali koga drugega. Sploh pa zdaj, ko mladostniki in mladi odrasli nimamo več izkušenj rokovanja z orožjem. Včasih so nas naučili česa v vojski, zdaj je še ta neobvezna. Prav zaradi zgoraj naštetih razlogov bi jaz imel svojo pištolo spravljeno v sefu, katerega koda bi bila znana samo meni. Priznam, da se ne bi počutil varno v hiši, kjer bi ženska imela dostop do orožja. A si predstavljate, da jo razjezite in ta znori (kot samo ženske znajo)? Vedno bom imel raje krožnike in vaze, ki letijo proti meni, kot pa metke.

Lep pozdrav in ne ustrelite nikogar.

Orožje

0
[postlink]http://oflajn.blogspot.com/2009/09/jaz-nimam-nic-proti.html[/postlink]


100jko: Pozdrav! Danes sem se odločil, da bova z Dono pisala o diskriminaciji in rasizmu. Ugotavljam, da sem slab človek glede tega. Vsaj mislim, da sem! Na televiziji vidim ljudi, ki odkrito sovražijo črnce in Bosance, pretepajo geje, prezirajo Rome in ne vem kaj še vse. Nisem tak. Samo kdaj pa kdaj se vprašam, če ni to, kar jaz delam huje. Na primer, da me kdo vpraša, kakšno je moje mnenje o gejih. Ja kakšno pa naj bi bilo? Saj so tudi oni ljudje in imajo pravico, da delajo kar zaželijo. Vendar priznam pa tudi, da jih nimam rad v bližini, saj mi njihovo objemanje in poljubljanje ni všeč, prav tako ne vem, če bi lahko bil dober prijatel s kakšnim izmed njih. A se vi nikoli ne naježite, ko vidite tiste prave geje? Gibljejo se kot ženske, govorijo kot ženske in obnašajo se kot ženske… Nekateri geji celo hodijo na ženski wc! Groza. Zakaj sem tak? Ne vem. Mogoče zato, ker mi je gejevstvo nekaj popolnoma nenaravnega in čisto zgrešenega z logiko. Kaj bi Darwin rekel na to? Ljudje se razvijajo tako, da ljubijo napačen spol. Hjoj, sem že cel naježen!
Menjajmo temo. Črnci. Velikokrat se vprašam, čemu takšna diskriminacija proti njim že od nekdaj? Jaz osebno nimam nič proti črnski rasi, saj so konec koncev kot mi, le da imajo temnejšo polt, malo višje lahko skočijo in njihove ženske imajo malo večje riti kot belke. Hehehe. Stereotipe na stran. A je kdo izmed nas takšen, da čisto ignorira črnca, ko gre mimo? Jaz osebno se težko pripravim do tega, da ne bi vsaki dve sekundi pogledal, kaj možakar dela. Je isto hrano, sedi enako kot mi, celo govori isto kot mi. Hja, kaj potem vleče moje oko nanj? Radovednost? Veliko ljudi sem vprašal, kaj imajo proti črncem, pa vsi rečejo »nič, nič!« Aja potem, če bi ti sin pripeljal domov črno ženo bi bilo vse v redu?! »Ah kjeeee. Ne nikoli. Črnke mi pa ne bo domov pripeljal. Naj si najde belko!« A je to diskriminacija!? Tak človek ne more trditi, da nima nič proti črncem. A bi se je sramovali? Zakaj, če nimamo nič proti črncem? Tega ne razumem. Zakaj smo ljudje takšni? Imamo genetsko prirojeno napako, da ne maramo vse kar ni v naši množici normalnih stvari? Kako rešiti zadevo? Ne vem. In očitno nisem edini, ki ne ve. Ker problem obstaja že dolgo in verjetno še nekaj časa ne bo rešen...

Doncha: Naj si še tako lažemo in prikrivamo, a diskriminacije kljub vsem bojem še vedno obstajajo. Mogoče ne več na papirju, a v naših glavah še vedno. Ta drugačnost, ki so jo zapovedali že v zgodovini, ki se je zakoreninila tako globoko, da je še danes ne moremo dokončno odpraviti. Osebno že od prvih let, ko sem nekako ugotovila, da smo ljudje različni ter, da moj kraj ni ravno središče sveta, sem zagovarjala drugačnost. Tako sem bila vzgojena, tako sta rekla moja starša, to so promovirali moja šola ter mediji, ki so kar velik vpliv zadali mojemu otroštvu. In seveda, tako mislim tudi danes. Pa naj se ta drugačnost vidi v barvi kože, v nenavadnih oblačilih, mišljenju ali pa veri. Je pa resnica, kot je že 100jko povedal, da so te »drugačni« ljudje zelo zanimivi. Tu seveda ne gre za diskriminacijo. Pri meni gre namreč za osebno zanimanje za druge kulture, subkulture, navade, mišljenje. V bližini kakšnega npr. muslimana, črnca, geja, si ne morem pomagati, da ga ne bi opazovala ter izvedela kaj več o tem. Kakor pa sem ugotovila, so črnci zadnje čase deležni kar velikega poželenja ter sanjarjenja pri belkah. Spomnim se, da smo s prijateljicami tudi same, v kakšnem 7. razredu sanjarile o tem, da bi se poročile s črncem ter imele male mulatke, s temnimi očmi ter skodranimi lasmi. Verjetno gre prej za nekakšno željo po drugačnosti, kot za resnične želje. Že to, da veliko moških sanja o tem, da bi radi sexali s črnko, se mi včasih zdi smešno. Kako bi se pa temu reklo? Radi bi sexali z nekom, ki je drugačen? Torej, le opazimo razlike ter živimo z njimi, si jih želimo preizkusiti. Torej, se jih zelo zavedamo! V Ameriki je verjetno čisto normalno, da je kateri od partnerjev črn, medtem ko v Sloveniji… Ne vem. Verjetno me ne bi pri takšni odločitvi čudno gledala le starša, temveč tudi polovica Slovenije. Popolnoma nepremišljena in s strani belcev idiotska stvar. Ljudje smo polni predsodkov. Gre za popolnoma podobno stvar, kot pri našem sporu s Hrvati. Pardon, o sporu med politiki Slovenije in Hrvaške. O ljudeh, ki so uspeli prepričati delež svojega prebivalstva, da je sosednja država kradljivka, da se moramo sovražiti. Če me vprašate, to pomeni le vojno in sovraštvo in ne pravice ter medsebojne ljubezni. Osebno se mi takšne stvari popoln idiotizem! Kaj konkretno imamo državljani od tega? Nekaj sivih las, sosede, ki nas grdo gledajo, mogoče tudi izgubo mnogih ugodnosti na njihovih tleh. Torej… on je Hrvat, on je na IĆ, torej ga sovraži? Ne!
O gejih sva tako ali tako že govorila, in kolikor se spomnete, sem povedala, da jih imam kar nekaj v svoji bližini. Do njih imajo večje predsodke moški, saj jim je verjetno malo nelagodno v njihovi družbi, pa tudi skupnega jezika nekako ne najdejo. Medtem, ko imamo ženske za razliko geje zelo rade za prijatelje, saj so prave knjige novic, dobri poslušalci, svetovalci o frizurah, oblekah, moških… Pa še nekaj sem ugotovila. Na primer, obstajajo frizerke, ki nekako nočejo, da bi imela stranka lepšo frizuro (saj veste, znana ženska zavidanja), zato so geji kot frizerji veliko bolj predani službi ter se potrudijo do zadnjega lasu, da frizura stoji, kot se šika. Poudarjam: ne govorim o vseh frizerkah in ne podcenjujem le teh, vendar sem že nekajkrat naletela na kaj takega, tako iz pripovedovanja kot iz prve roke. A kljub vsej te ne-diskriminaciji, ki sem jo omenila, pa priznam, da imam veliko predsodkov do Albancev ter se v bližini romov počutim nelagodno. Glede Albancev moram povedati, da jih je večina, vsaj v našem mestu, prav vsiljivih, saj ves čas žvižgajo ter se derejo za mano, kar zna biti zelo nadležno. Po drugi strani pa vsi poznamo »Če ne boš priden, te bomo dali ciganom,« in podobne stavke, s katerimi so nas strašili, ko smo bili mali. Romi, naj bodo civilizirani ali ne, v meni vzbujajo nekakšen odpor. Ne morem si pomagati.
»Drugačni, a enakopravni,« pravijo mediji okoli nas. No, pa bodimo in ne presojajmo po izgledu. Vsaj enkrat naj bomo le ljudje, katerih ovoj ni prioriteta.

Jaz nimam nič proti...

0
[postlink]http://oflajn.blogspot.com/2009/09/krf-najbolj-zurerski-otok-za-mlade.html[/postlink]


Krf je eden izmed grških otokov, ki že nekaj let med Slovenci velja za glavni hit, še posebej za mlade. Kako tudi ne, saj je pravzaprav soroden južni Dalmaciji in kot tak najbolj zelen, največji Jonski in ne tako peklensko vroč otok, katerega ljubeznivosti je bil deležen že slavni grški junak Odisej.
Poleg tega pa otok Krf velja za najbolj žurerski otok, kamor se vsako leto zgrinjajo množice mladih iz vsega sveta, ki si želijo vročih in divjih noči. Torej, se izplača?


Blogerja Marko (100jko) in Dona (Doncha), znana iz Antenine rubrike Lajfstajl, sva imela letos priložnost, da si ogledava ta, tako opevan, rajski otok, katerega relief je večinoma hribovit, sam otok pa slovi tudi po lepih, peščenih plažah. Krf sva obiskala med majskimi počitnicami, torej izven sezone, zato tega, da je otok poleti prava atrakcija, ne moreva potrditi. O lepem vremenu vse do zadnjega dni ni bilo sledu, kar je mogoče malo vplivalo tudi na naše izlete, ki smo jih nameravali opraviti. Zato priporočava vsem, ki razmišljate o oddihu na Krfu, da se ga udeležite v poletnih mesecih.

Na Krf sva potovala z ladjo, kar je bila tudi posebna izkušnja, saj palubni potniki, torej tisti, ki želijo prihraniti nekaj denarja, enodnevno potovanje prespijo na debelih tepihih, ki se raztezajo po celotni ladji. Vsekakor pa priporočava, da za tak način potovanja, s seboj vzamete spalno vrečo ter si po vkrcanju na ladjo čim prej rezervirate prostor za spanje. Osebno se nama zdi najboljši pod kakšnimi stopnicami, kjer te ljudje, ki hodijo mimo, najmanj motijo. Vsekakor pa se izplača s seboj vzeti še kakšne karte ali druge družabne igre ter hrano in pijačo, saj so cene na ladjah kar visoke.

Priporočava, da si na Krfu ogledate sanjsko peščeno plažo Glyfado ter Sidari, kjer se nahaja Kanal ljubezni, ki naj bi po legendi, tistim, ki ga preplavajo prinesel večno ljubezen. Vsekakor pa otoka ne smete zapustiti, ne da bi poizkusili grški Gyros (jed, podobna kebabu) ter žgano pijačo Ouzo, z aromo janeža, ki se lahko pije sama ali pa se meša z vodo.


Cene na Krfu so podobne cenam v drugih evropskih državah. Na območjih, kjer je razvit turizem, so cene, temu primerno, višje, v kakšnih manjših trgovinicah, pa so podobne kot pri nas. V trgovini se hitro zgodi, da namesto kakšnega jogurta kupiš kislo smetano ali namesto masla grški sir, saj Grki nimajo takšne pisave kot mi, temveč pisavo podobno srbski cirilici, zato se je pametno pri prodajalki prepričati, če si res kupil tisto, kar si želel. Stvar, ki se nama je zdela najmanj prijetna pa so stranišča, saj se toaletnega papirja ne sme metati v školjko, kar pomeni, da ves umazan papir leži v koših, tako da po straniščih pogosto zaudarja.

Torej, se izplača? Na vsakem koščku sveta, v vsaki mali državici, zakotnem otočku, je nekaj, kar je vredno našega ogleda, zato mislim, da z odločitvijo Da ali Ne za Krf ne smete odlašati.


Kakorkoli že… pravijo, da je že najmanjša luknja raj, če imaš zraven dobro družbo.



Krf- najbolj žurerski otok za mlade

1
[postlink]http://oflajn.blogspot.com/2009/09/svinjarija-poimenovana-ljudje.html[/postlink]

Doncha: Pozdravljeni, uničevalci našega planeta! Ne zavijajte z očmi, ne lažite si- mi smo tisti, ki bomo ubili ta planet.

Doncha: V zadnjih letih se zelo veliko govori o tem, kako naj bi zmanjšali porabo škodljivih snovi, kako naj varčujemo z denarjem, kako naj prizanesemo Zemlji... Pa pomaga? Mislim, da ne ravno preveč. Že dobro, v nekaterih večjih mestih je velik poudarek na ločevanju smeti na primer, pa to, da naj bi na bližnje lokacije hodili peš, se peljali s kolesom in ne uporabljali avtomobilov za, na primer, borih 30 metrov poti, pozimi naj bi sobo zračili do največ 15 minut, da ne bi radiatorji greli brez pomena, pa to, da naj bi luči ugašali, če jih ne potrebujemo, da ne bi smeli škropiti/gnojiti v bližini rek, itd. Kopica ljudi ima v glavah genialne načrte, kako uporabiti določene stvari v prid Zemlji, a se jih nekako ne lotijo, saj vse skupaj pomeni veliko dela in denarja. Smo kar egoistični, kajne? V naših letih življenja bomo poskrbeli zase, za prihodnje generacije in nasploh planet pa nam je vseeno. Eden izmed zanimivih načrtov, ki sem jih slišala v zadnjem letu je ta, da bi lahko v naši nuklearni toplo vodo, ki jo spuščajo v Savo, uporabili za ogrevanje, energije pa je toliko, da bi lahko ogreli celo mesto! Zakaj tega ne naredijo? Ne vem. Danes potekajo vojne za nafto, jutri bo potekala vojna za vodo… In kar naenkrat ne bo več surovin, ki pomenijo naše življenje. In mi ga še kar uničujemo, pa naj bodo to velike mase izpušnih plinov ali pa le čigumi, ki se bo razgrajal naslednjih 250 let. Da ne omenjam oljnih madežev, ki ubijajo ptice in ribe, ter vrečke, ki jih industrije odvržejo v vodo, zaradi katerih umirajo delfini… Stvari, v katerih ni ene pozitivne stvari, pa se še vedno pojavljajo.
No, kakorkoli, verjetno že mora biti tako, da ko se človeštvo zelo razvije na vseh področjih ter začne razmišljati, da lahko spremeni ali celo zavlada celotni Zemlji, potem le-ta začne kazati svojo moč ter zavirati ljudi z vedno več poplavami, potresi, hurikani, rušilnimi vali. In spet se zavemo, da smo le ljudje, ki bomo pogubili Zemljo. Morda pa je bilo tako tudi v prapraprapreteklosti, da se je planet, po vzdigu neke civilizacije in poseganju vanj, vrnil v stanje prahu, nato pa z velikim pokom zopet postal krogla, ki se iz leta v leto vedno bolj segreva, in nato bo čez kakšno tisočletje zopet… Saj veste, Zemljin cikel. In spet bomo na začetku.

100jko: ZzzZzzzZ, si končala? Prav obožujem takšne ljudi, ki se sekirajo za našo ogromno Zemljico. Vržem papirček bombona na tla in sem že globalni uničevalec Zemlje. Ravno zadnjič sem gledal nek dokumentarec o katastrofalnih posledicah človekovih dejanj na Zemljo. V 40ih letih se je stopilo 40% ledu na Arktiki, vsake toliko umre ne vem koliko ubogih živalskih vrst, gozd bo v nekaj stoletjih čisto posekan, nafte je samo še za 30 let že zadnjih 40 let in ne vem kakšna je še statistika. Sem eden od tistih ljudi, ki se ne more pripraviti do tega, da bi se sekiral o vseh grozotah, ki se dogajajo na svetu. Enostavno ne morem. Pa saj se mi smilijo lačni črnčki, ki nimajo za jest. Ampak ljudje dragi, kako se lahko pričakuje, da te revne državice nahranijo tako količino ljudi? Seveda, tukaj so takoj krivi bogati kapitalisti, ki tem ubogim otrokom ne dajo nič za jest. Prasci, a ne!? Kaj pa vi? Si ne bi mogli vzeti od ust par evrčkov? Seveda bi si lahko, samo pač ne damo, ker ga je lepše porabit za kaj čisto xy. Torej zakaj bi tisti bogati kapitalisti dajali revežem? Zakaj bi jim dajali nekaj kar jim ni treba? Jaz vem, da jim ne bi dal. Nekoga se pač mora kriviti ob pogledu na revno mamico, ki na glas joče in kriči, da ne more nahranit vseh svojih otrok. Koliko ljudi v Sloveniji bi lahko nahranilo 25 otrok, ki bi jih delali, kot kruh v pečici, enega za drugim. Samo to mi še vedno ni jasno. V Afriki je veliko milijonov ljudi, ki so lačni, ki pijejo umazano vodo, ki nimajo doma in ne vem kaj še vse... Kako hudiča se potem vsako leto poveča število ljudi za ne vem koliko procentov? Mogoče pa je dobro, ker je Slovenija v recesiji. Ker, če smo revni, očitno raje šopamo otroke, kot če smo pri denarju... Groza.
Glede vseh teh ledenikov, ki se topijo in ne vem kaj še vse, pa… A ni bila v ledeni dobi, Evropa pokrita z ledom in ledeniki? A smo te ledenike tudi mi stopili? Hudičevi neandertalci in homosapiensi tistega časa, ki so nam ledenike stopili! Daleč od tega, da smo ljudje nedolžni, ampak hudiča, vsega pa spet nismo krivi. Tudi dinozavri so izumrli, pa niso nič preveč packali in onesnaževali Zemljo. Dejstvo je, da situacija že ni tako huda kot si vsi predstavljamo. Dokler ne bo pri nas neke res hude krize, se ljudje ne bomo sekirali za vse grozote, ki jih počnemo našem ubogem planetu. Torej uživajmo dokler lahko...

Svinjarija, poimenovana "ljudje".