100jko: En lep vroče-dnevni pozdrav z moje strani. Danes bomo govorili o odločitvi, pred katero je postavljen vsak dijak, ki je uspešno zaključil šolanje: Kam dalje?! Veliko vas bo zdaj reklo: »Ah! To pa res ni bil problem.« Blagor vam. Kaj pa, če ste povprečen dijak gimnazije, ki nima pojma kam naj gre? Ker je povprečen dijak s povprečno opravljeno maturo, mu je kar nekaj fakultet reklo: »Na-a, premalo točk!« Potem si pa postavljen pred novo izbiro. Ali greš na faks brez omejitev ali pa izredno. Seveda je treba izredno obiskovanje faksa mastno plačati, zato gredo tisti, kjer doma nimajo veliko denarja kar nekam. Seveda z mislijo »Kaj pa če mi bo kul?!« Najverjetneje vam ne bo. Potem se pa sprašujete zakaj večina študentov pusti faks po pol leta v Ljubljani ali Mariboru. Sploh pa če so leni tako kot jaz.
Dona: Ni ga faksa, ki ga lahko naredi nekdo, ki je tako len kot ti!
100jko: Hahaha. Umiram od smeha, Dona... Imam problem, ker me veseli delo na področju multimedije, na primer snemanje in montaža filmov, delo posebnih efektov, ustvarjanje spletnih strani in podobne stvari. »Pa pojdi na računalništvo...« Veliko ljudi misli, da se programer ukvarja s takšnimi stvarmi. Žal ne. Da končate ta faks, morate imeti matematiko v malem prstu. Fakultet, ki se ukvarjajo z multimedijo pa tudi ni tako malo v naši prestolnici. Če se ne motim, imamo kar tri šole. Dve od teh sta privatni in ena, če se ne motim, ni. A naj vas naziv »privatna« ne ustraši. Cenovno so vse enako ugodne. Samo ena od teh treh ponuja možnost rednega vpisa. Pa še za tega je potrebno odšteti 900eur. Za izreden obisk teh fakultet pa je potrebno odštet od 3000 do 7500eur za letnik. Samo? Ta drobiž pa res ni problem plačati. Pa, ko bi bila vsaj ena od teh univerzitetna! Ne, ne. Samo, če nadaljuješ s študijem lahko prideš na bolonjsko raven. Pomeni, da moraš biti pripravljen odšteti najmanj 5000eur za šolanje. Drobiž, a ne? Če se nisi resno zagnal v celotno stvar in znaš stvari le povprečno, ko končaš študij, si oplel. Na področju multimedije se iščejo ljudje, ki obvladajo točno določene stvari. Pa naj bo to montaža filmov ali pa ustvarjanje spletnih strani. Konec koncev prideš na to, da daš 5000eur za faks, na katerem te naučijo osnov, za naprednejše stvari pa moraš poskrbeti sam. Hja… se splača?!
Dona: Pa smo spet tam- moški in računalniki, a? Haha. Mislim, da je multimedija edina in pravilna rešitev zate in tvojo, oprostite izrazu, leno rit. Zdi pa se mi, da si trenutno kar na dobrem položaju glede šol, ker jaz na primer niti ne vem kaj me veseli. Sama, za razliko od tebe, spadam v skupino učencev, ki cilja na najvišje ocene ter najboljše pohvale. Ne bi se ravno poimenovala »piflarka«, ker z učenjem vedno lovim zadnje minutke, naučim pa se samo tisto, kar je zanimivo ter pomembno zame. Ostalo pa tako ali tako roma na »plonke«. Obstajajo ljudje, ki že od malega vedo, kaj jih zanima ter obstajamo tisti, ki imamo pri vseh predmetih lepe ocene in nam v resnici sploh nič ni všeč. Priznam, da se točke, ko bom morala reči »šla bom na XX faks,« kar bojim. Kar naenkrat se bom morala odločati o poklicu, ki me bo mogoče spremljal do konca življenja. Grozno! Že med Mariborom in Ljubljano se ne bom mogla odločiti, kaj šele o šoli, ki jo bom obiskovala! Kar pa zagotovo vem je, da ne maram belih, zdolgočasenih pisarn ter nadrejenih, ki me bodo ob sedmih zjutraj čakali s kupom papirjev v veliki avli, z belimi stenami ter dragimi lestenci, polnimi praha. Ne maram ponavljajočih se dni, ne maram rutin ter enoličnega dela. Kaj je zame? Že nekaj časa se navdušujem nad tem, da bi budilka zvonila okoli desetih zjutraj, na posteljo bi si prinesla računalnik, napisala kakšen članek, kolumno, mogoče novo zgodbo, nov roman ter seveda objavo na blogu. Dan bi nadaljevala z zajtrkom, malo bi skakljala po prireditvah, se trikrat nasmehnila fotoaparatu in to bi bilo to. Ne gre za lenobo in vsekakor bi trdo delala, ko bi bilo treba, gre za to, da življenja nočem zabiti med zdolgočasenimi ljudmi v še bolj zdolgočasenih službah. Vsak dan nekaj posebnega, nekaj novega ter zabavnega. Način življenja, ki ga živi moj oče, način življenja, ki ga živi moj stric, način življenja, ki ga živi bratranec, ter način življenja, ki si ga želim…
2 pripiskov:
skos sam sebe omenjata.stojko to, stojko tisto. len, itd. brezveze je to brat!
Ogromno spletnih mojstrov in tistih, ki se ukvarjajo z multimedijo, študira vse drugo kot računalništvo in multimedijo. Z vsakega faksa prideš na trg dela zelen in dobiš izkušnje seveda šele pri delu ter moraš svoje znanje (osnove) vedno dopolnjevati. Ta denar, ki ga plačaš, je pa zgolj za to, da lahko pokažeš, da imaš papir, ki ti uradno da naziv. Lahko si tudi brez, pa imaš še vedno dovolj dela in projektov, vendar pa moraš strankam ponuditi vsaj kakšno kvalitetno referenco. Če imaš svoje podjetje za multimedijo - sam svoj šef, te čisto noben naročnik ne bo spraševal, kakšen faks si končal, če boš le imel kvalitetne storitve. Ko kakšnemu naročniku v pogovoru povem, kaj študiram, vedno debelo pogleda in reče, da je mislil, da kakšno računalništvo ipd.
Objavite komentar